Pozdrav!
Moram priznati, da sem postal kar malo len glede pisanja objav na mojem blogu.
Vidim pa, da vas mesečno veliko prebira oz. obišče moj blog zato se bom potrudil, da bom spet opisal vsako tekmo ali priprave na njo.
Naj omenim, da je vse po starem. Še vedno tečem po planu Igorja Šalamuna, na nogah imam copate on-running, za prehrano pa skrbi Medikem Ravne!
Hvala za vsak obisk na blogu!
Lep pozdrav, Tadej Grilc
petek, 5. februar 2016
nedelja, 26. julij 2015
Ulične tekme
1.mesto - Tek čez Ptujski grad (10km)
1.mesto - Gorišnica (7km)
1.mesto - Cirkulane (7,5km)
2.mesto - Benedikt (10km)
5.mesto - Ormož (5km)
nedelja, 5. april 2015
POSTAL KRALJ SOLIN ZA LETO 2015
Novička iz siola : “Zaradi slabše pripravljenosti sem izpustil državno prvenstvo v krosu in se odločil za tek Povežimo soline. Zmaga mi je v pomoč do boljše motivacije za nadaljnje priprave. Organizacija je bila odlična, zmotila me je le označitev proge, saj nisem vedel, kje poteka in sem raje tekel v skupini, da ne bi kje zašel. Glavni cilj sezone bo nastop na ljubljanskem maratonu, kjer se želim v teku na 21 kilometrov spustiti pod mejo 1;10:00,” je dejal novi kralj povezovalcev, sicer državni rekorder v maratonu v kategoriji mlajših članov”.
nedelja, 4. januar 2015
Srečno v letu 2015
Leto 2014 je za nami.
Zame je bilo uspešno saj sem kljub operaciji kolena (december 2013) odtekel dva osebna rekorda. Zahvalil bi se predvsem sponzorjem, ki so mi pomagali v tem težkem letu, to so MEDIKEM Ravne, TOPATLET.SI, BROOKS IN PRODAJALNA DAVID, hvala vam!
Hvala tudi trenerju Urošu za potrpežljivo delo z menoj.
V letu 2015 si želim predvsem zdravja, ter da bo to leto uspešno in brez poškodb. Moj cilj je izboljšati vse osebne rekorde od 1500m do 21km.
Prav tako želim vsem vam SREČNO IN ZDRAVO LETO 2015!!
LP, Tadej
Zame je bilo uspešno saj sem kljub operaciji kolena (december 2013) odtekel dva osebna rekorda. Zahvalil bi se predvsem sponzorjem, ki so mi pomagali v tem težkem letu, to so MEDIKEM Ravne, TOPATLET.SI, BROOKS IN PRODAJALNA DAVID, hvala vam!
Hvala tudi trenerju Urošu za potrpežljivo delo z menoj.
V letu 2015 si želim predvsem zdravja, ter da bo to leto uspešno in brez poškodb. Moj cilj je izboljšati vse osebne rekorde od 1500m do 21km.
Prav tako želim vsem vam SREČNO IN ZDRAVO LETO 2015!!
LP, Tadej
nedelja, 9. november 2014
Zdravje je pustilo posledice!
Po maratonu v Radencih je bil na sporedu spet zelo pester mesec.
Najprej sem se udeležil krosa občinskih reprezentanc, ki je potekal 11.10.2014 v Velenju. Med napornimi pripravami za Ljubljanski maraton, mi je ta tekma kar prijala, saj sem tako imel malo počitka med samimi pripravami. Na tekmo sem se odpravil kot na trening, saj sem bil v pripravah za maraton in ne za tek na 5km.
Sam razplet tekme je bil zelo hiter, saj sem od začetka do konca tekme tekel na drugem mestu.
Da bi se boril za prvo mesto ni bilo dovolj hitrosti v nogah, vedel pa sem, da bo potrebno braniti drugo mesto vse do ciljnega finiša, kar pa mi je tudi uspelo. Proga je bila zelo razgibana, to se je poznalo pri utrujenosti še kakšen dan.
Čez slab teden me je čakala že nova malo bolj resna preizkušnja in sicer Tek miru ob dnevu OZN, ki je štel za državno prvenstvu v cestnem teku na 10km. Teden pred tekmo sem se počutil zelo dobro, zadnji dan pa mi je ponagajala vročina, ki je na koncu pustila velike posledice..
Vedel sem, da bom dokončno zbolel, če bom samo ležal doma in ne nastopil, zato sem se odločil, da odtečem kolikor bo telo pustilo. Počutje pred startom je bilo mešano, zato sem bil presenečen ko sem vse do 6km lahkotno držal vodilno skupino. Ko pa se je zgodil glavni napad dveh tekačev sem ostal brez odgovora in tako sem moral braniti tretje mesto. V cilju je bilo veliko veselja, saj sem osvojil tretje mesto med člani in končno stal na stopničkah in to na domačem teku, ki mi je bil vedno v breme. Po nekaj minutah po prihodu v cilj, je bolezen spet potrkala na vrata, saj sem postal ves omotičen, začutil pa sem tudi hude bolečine v trebuhu. Takrat mi je na pomoč priskočila reševalna ekipa, ki je poskrbela zato, da nisem bil več tako močno dehidriran.
Dan po tekmi je bilo počutje boljše, a me je skrbelo kako se bo to poznalo naslednji teden v Ljubljani. Ves teden sem živel zelo zdravo, jedel veliko vitaminov, pil veliko vode in še in še..
In že je tu nedelja ter 19. LJUBLJANSKI MARATON, ki je zelo pričakovan dogodek za vse tekače. Zbudim se odlične volje, poln energije ter v velikem pričakovanju starta. In ko pride ta trenutek, ko se na tisoče tekačev poda v boj, ko na tisoče navijačev navija, je občutek neverjeten.
Na žalost sem že po kilometru začutil zbadanje v »bodec«. Nekje po sedmih kilometrih končno zadiham, brez zbadanj ter z dobrim občutkom. Cilj je bil, da 21km pretečem v času 1:18:00 – 1:18:30, kar mi je uspelo. Nato pa so noge postajale vse težje in težje, zato sem se odločil da malo spustim tempo in ga poizkusim spet dvigniti nekje po 30km, kar mi je sicer uspelo, saj sem se priključil dvema tekačema ter sem ju nekaj časa držal, potem pa so noge postajale že zelo težke, zato sem spet malo popustil in se nisem želel več obremenjevati z uro, saj sem na vsak način hotel priti do cilja!
Nato pa se je zgodil odločilni trenutek. Nekje na 37kilometru sem v zadnji loži začutil, da se nekaj dogaja in čez nekaj metrov so se že začeli krči. Par metrov sem še poizkušal hoditi in lahkotno tekati. Uspelo mi je priti do 39km, ta pa je bil usoden. Krči so bili tako hudi, da nisem uspel narediti niti koraka več in tako sem enostavno obsedel na pločniku. Zato HVALA trenerju iz Sevnice (Sine Karlovšek), ki me je rešil teh hudih bolečin in me na kolesu odpeljal vse do cilja.
Občutek po teku je bil prazen, nobene energije, nobenega veselja. Imel sem samo eno željo in ta je bila, da pridem čim prej domov, se zaprem v svoj svet in razmislim vse, kar se je zgodilo. Nekaj dni po maratonu sem bil zelo utrujen, predvsem psihično. Ko sem pomislil, koliko mesecev sem garal in koliko kilometrov sem pretekel mi je na trenutke, kar minilo do treninga.. Rabil sem skoraj celi teden, da sem se spravil k sebi in na prvi trening.
Najprej se nisem zavedal, kaj bi lahko bil razlog za krče v zadnji loži, ko pa sem razčistil v glavi in začel razmišljati, sem hitro ugotovil, da sta imeli prste vmes vročina in dehidracija izpred prejšnjega tedna.
Najprej sem se udeležil krosa občinskih reprezentanc, ki je potekal 11.10.2014 v Velenju. Med napornimi pripravami za Ljubljanski maraton, mi je ta tekma kar prijala, saj sem tako imel malo počitka med samimi pripravami. Na tekmo sem se odpravil kot na trening, saj sem bil v pripravah za maraton in ne za tek na 5km.
Sam razplet tekme je bil zelo hiter, saj sem od začetka do konca tekme tekel na drugem mestu.
Da bi se boril za prvo mesto ni bilo dovolj hitrosti v nogah, vedel pa sem, da bo potrebno braniti drugo mesto vse do ciljnega finiša, kar pa mi je tudi uspelo. Proga je bila zelo razgibana, to se je poznalo pri utrujenosti še kakšen dan.
Čez slab teden me je čakala že nova malo bolj resna preizkušnja in sicer Tek miru ob dnevu OZN, ki je štel za državno prvenstvu v cestnem teku na 10km. Teden pred tekmo sem se počutil zelo dobro, zadnji dan pa mi je ponagajala vročina, ki je na koncu pustila velike posledice..
Vedel sem, da bom dokončno zbolel, če bom samo ležal doma in ne nastopil, zato sem se odločil, da odtečem kolikor bo telo pustilo. Počutje pred startom je bilo mešano, zato sem bil presenečen ko sem vse do 6km lahkotno držal vodilno skupino. Ko pa se je zgodil glavni napad dveh tekačev sem ostal brez odgovora in tako sem moral braniti tretje mesto. V cilju je bilo veliko veselja, saj sem osvojil tretje mesto med člani in končno stal na stopničkah in to na domačem teku, ki mi je bil vedno v breme. Po nekaj minutah po prihodu v cilj, je bolezen spet potrkala na vrata, saj sem postal ves omotičen, začutil pa sem tudi hude bolečine v trebuhu. Takrat mi je na pomoč priskočila reševalna ekipa, ki je poskrbela zato, da nisem bil več tako močno dehidriran.
Dan po tekmi je bilo počutje boljše, a me je skrbelo kako se bo to poznalo naslednji teden v Ljubljani. Ves teden sem živel zelo zdravo, jedel veliko vitaminov, pil veliko vode in še in še..
In že je tu nedelja ter 19. LJUBLJANSKI MARATON, ki je zelo pričakovan dogodek za vse tekače. Zbudim se odlične volje, poln energije ter v velikem pričakovanju starta. In ko pride ta trenutek, ko se na tisoče tekačev poda v boj, ko na tisoče navijačev navija, je občutek neverjeten.
Na žalost sem že po kilometru začutil zbadanje v »bodec«. Nekje po sedmih kilometrih končno zadiham, brez zbadanj ter z dobrim občutkom. Cilj je bil, da 21km pretečem v času 1:18:00 – 1:18:30, kar mi je uspelo. Nato pa so noge postajale vse težje in težje, zato sem se odločil da malo spustim tempo in ga poizkusim spet dvigniti nekje po 30km, kar mi je sicer uspelo, saj sem se priključil dvema tekačema ter sem ju nekaj časa držal, potem pa so noge postajale že zelo težke, zato sem spet malo popustil in se nisem želel več obremenjevati z uro, saj sem na vsak način hotel priti do cilja!
Nato pa se je zgodil odločilni trenutek. Nekje na 37kilometru sem v zadnji loži začutil, da se nekaj dogaja in čez nekaj metrov so se že začeli krči. Par metrov sem še poizkušal hoditi in lahkotno tekati. Uspelo mi je priti do 39km, ta pa je bil usoden. Krči so bili tako hudi, da nisem uspel narediti niti koraka več in tako sem enostavno obsedel na pločniku. Zato HVALA trenerju iz Sevnice (Sine Karlovšek), ki me je rešil teh hudih bolečin in me na kolesu odpeljal vse do cilja.
Občutek po teku je bil prazen, nobene energije, nobenega veselja. Imel sem samo eno željo in ta je bila, da pridem čim prej domov, se zaprem v svoj svet in razmislim vse, kar se je zgodilo. Nekaj dni po maratonu sem bil zelo utrujen, predvsem psihično. Ko sem pomislil, koliko mesecev sem garal in koliko kilometrov sem pretekel mi je na trenutke, kar minilo do treninga.. Rabil sem skoraj celi teden, da sem se spravil k sebi in na prvi trening.
Najprej se nisem zavedal, kaj bi lahko bil razlog za krče v zadnji loži, ko pa sem razčistil v glavi in začel razmišljati, sem hitro ugotovil, da sta imeli prste vmes vročina in dehidracija izpred prejšnjega tedna.
ponedeljek, 30. junij 2014
24.6.2014 je v Celju potekal maraton državnosti. Tega teka sem se udeležil že leta 2010 , zato sem vedel, da je trasa teka zelo razgibana. Tekmo sem vzel kot trening tekma, saj se za njo nisem kaj posebej pripravljal. Večino teka sem odtekel skupaj s tekačem Martinom Ocepkom, s katerim sva si že na začetku nabrala nekaj prednosti pred ostalimi tekači.
Med tekmo sem začutil nekaj rahlih krčev v zadnji loži, razlog za to pa je pomanjkanje dolgih tekov in predvsem hribovit teren te proge. Nekje na 14km sem dobil samozavest, saj sem kljub krčem lahko tekel zelo lahkotno in tako sem čutil, da bom ta dan slavil jaz. Z Martinom sva odtekla celotnih 20.5 km skupaj, nato pa sem jaz v finišu tekme prevzel vodstvo ter tako zmagal s časom 1:17:39.
1. mesto: Tadej Grilc (1:17:39)
2. mesto: Martin Ocepek (1:17:54)
3. mesto: Jaka Kodrič (1:21:05)
Prav tako pa sem se 15.6.2014 udeležil gozdnega teka v Mislinji kjer sem s časom 38:53 slavil zmago v teku na 10km.
1.mesto: Tadej Grilc (38:53)
2.mesto: Branko Kmetič (38:57)
3.mesto: Gašper Žerjal (39:01)
Lep pozdrav Tadej
Med tekmo sem začutil nekaj rahlih krčev v zadnji loži, razlog za to pa je pomanjkanje dolgih tekov in predvsem hribovit teren te proge. Nekje na 14km sem dobil samozavest, saj sem kljub krčem lahko tekel zelo lahkotno in tako sem čutil, da bom ta dan slavil jaz. Z Martinom sva odtekla celotnih 20.5 km skupaj, nato pa sem jaz v finišu tekme prevzel vodstvo ter tako zmagal s časom 1:17:39.
1. mesto: Tadej Grilc (1:17:39)
2. mesto: Martin Ocepek (1:17:54)
3. mesto: Jaka Kodrič (1:21:05)
Prav tako pa sem se 15.6.2014 udeležil gozdnega teka v Mislinji kjer sem s časom 38:53 slavil zmago v teku na 10km.
1.mesto: Tadej Grilc (38:53)
2.mesto: Branko Kmetič (38:57)
3.mesto: Gašper Žerjal (39:01)
Lep pozdrav Tadej
nedelja, 4. maj 2014
13. Riječki polumaraton
27.4 je v Rijeki potekal tradicionalni Riječki polmaraton. Udeležil sem se ga z namenom, da bi popravil osebni rekord v teku na 21km. Vedel sem, da sem dobro pripravljen, predvsem pa odlično spočit, zato mi je zadan cilj tudi uspel. Odtekel sem čas 1:11:23, kar je zadoščalo za absolutno 8. mesto in za 3. mesto v kategoriji do trideset let.
Na dan tekme sem čutil, da se obeta nekaj odličnega saj sem se tudi počutil odlično brez vsakršne nervoze. Edino kar me je skrbelo je bilo slabo vreme, ki je bilo napovedano. Vendar pa je bil ta strah čisto odveč, saj je bilo oblačno vreme v Rijeki idealno za tek.
Vedel sem, da proga ne bo ravninska, zato sem začel previdno in nato šele v drugem delu proge stopnjeval. Nisem se oziral na tekače pred seboj, ampak sem se držal svojega tempa, saj sem vedel, da bom večino že po nekaj kilometrih dohitel. Prvih nekaj kilometrov je bilo kar strmih, zato so bili vmesni časi nenavadni. Zadal sem si, da prvih 10km pretečem v času 34min, ampak kot sem povedal, proga ni bila ravna in kar hitro sem se zavedal, da mi to ne bo uspelo. 10km sem nato pretekel v času 34min in 29sek, kar me je presenetilo in tako sem pridobil na samozavesti, saj sem mislil, da sem počasnejši. Ko sem zagledal prvega Kenijca, ki je pretekel nazaj proti meni, sem vedel, da me kmalu čaka obrat. Po obratu je bilo moje počutje dokaj odlično in vedel sem, da lahko še malo pospešim in lovim tekmeca pred seboj. Nekje na 14km sem dohitel tekača in ga hotel čim prej prehiteti, ampak ni bilo tako enostavno kot sem mislil. Da sem ga prehitel sem moral kar konkretno pospešiti tempo, ta napad pa sem izvedel v zadnjem najdaljšem klancu, ki je bil na približno 16km. Po dolgem klancu je sledil spust katerega sem izkoristil kolikor sem mogel. Zadnjih nekaj kilometrov sem se bojeval s časom in nisem vedel kaj lahko pričakujem, zato je bil pogled na uro v cilju odličen, saj sem ob dokaj težki progi odtekel svoj osebni rekord.
1 Joel Maina Mwangi 1985 KEN 1:02:47
2 Elisha Kiprotich Sawe 1982 KEN 1:04:37
3 Wilson Wambugu Kamau 1982 KEN 1:06:28
4 Tamás Nagy 1984 HUN 1:07:21
5 Goran Grdenić 1990 HRV 1:08:07
6 Slimani Benazzouz 1975 MAR 1:09:09
7 Dalibor Gržetić 1991 HRV 1:10:25
8 Tadej Grilc 1990 SLO 1:11:23
9 Drago Paripović 1959 HRV 1:12:00
10 Nejc Lokar 1988 SLO 1:12:39
Sedaj me čaka nekaj dni počitka, ki ga bom preživel s punco v Medulinu. Potem pa še teden dni priprav, ki bodo potekale za maraton v Radencih.
Lp,Tadej
Na dan tekme sem čutil, da se obeta nekaj odličnega saj sem se tudi počutil odlično brez vsakršne nervoze. Edino kar me je skrbelo je bilo slabo vreme, ki je bilo napovedano. Vendar pa je bil ta strah čisto odveč, saj je bilo oblačno vreme v Rijeki idealno za tek.
Vedel sem, da proga ne bo ravninska, zato sem začel previdno in nato šele v drugem delu proge stopnjeval. Nisem se oziral na tekače pred seboj, ampak sem se držal svojega tempa, saj sem vedel, da bom večino že po nekaj kilometrih dohitel. Prvih nekaj kilometrov je bilo kar strmih, zato so bili vmesni časi nenavadni. Zadal sem si, da prvih 10km pretečem v času 34min, ampak kot sem povedal, proga ni bila ravna in kar hitro sem se zavedal, da mi to ne bo uspelo. 10km sem nato pretekel v času 34min in 29sek, kar me je presenetilo in tako sem pridobil na samozavesti, saj sem mislil, da sem počasnejši. Ko sem zagledal prvega Kenijca, ki je pretekel nazaj proti meni, sem vedel, da me kmalu čaka obrat. Po obratu je bilo moje počutje dokaj odlično in vedel sem, da lahko še malo pospešim in lovim tekmeca pred seboj. Nekje na 14km sem dohitel tekača in ga hotel čim prej prehiteti, ampak ni bilo tako enostavno kot sem mislil. Da sem ga prehitel sem moral kar konkretno pospešiti tempo, ta napad pa sem izvedel v zadnjem najdaljšem klancu, ki je bil na približno 16km. Po dolgem klancu je sledil spust katerega sem izkoristil kolikor sem mogel. Zadnjih nekaj kilometrov sem se bojeval s časom in nisem vedel kaj lahko pričakujem, zato je bil pogled na uro v cilju odličen, saj sem ob dokaj težki progi odtekel svoj osebni rekord.
1 Joel Maina Mwangi 1985 KEN 1:02:47
2 Elisha Kiprotich Sawe 1982 KEN 1:04:37
3 Wilson Wambugu Kamau 1982 KEN 1:06:28
4 Tamás Nagy 1984 HUN 1:07:21
5 Goran Grdenić 1990 HRV 1:08:07
6 Slimani Benazzouz 1975 MAR 1:09:09
7 Dalibor Gržetić 1991 HRV 1:10:25
8 Tadej Grilc 1990 SLO 1:11:23
9 Drago Paripović 1959 HRV 1:12:00
10 Nejc Lokar 1988 SLO 1:12:39
Sedaj me čaka nekaj dni počitka, ki ga bom preživel s punco v Medulinu. Potem pa še teden dni priprav, ki bodo potekale za maraton v Radencih.
Lp,Tadej
Naročite se na:
Objave (Atom)