Leto je naokoli in Ljubljanski maraton je spet tu.
To je bil zame že četrti zaporedni Ljubljanski maraton.
Kot vsako leto prej, sem tudi tokrat tekel na razdalji 21km, torej polmaratonu.
Za razliko od prejšnjih let, sem se letos odločil, da bom na tekmi res spočit, ne pa rahlo uničen od vožnje, zato sem bil v Ljubljani že dan pred startom. Spal pa sem pri dobrem kolegu Leonu Bedraču, ki je prav tako tekel na Ljubljanskem maratonu.
Zelo sem mu hvaležen, da mi je dal možnost prenočitve.
Ko sem se na dan tekme prebudil, sem bil zelo spočit predvsem pa motiviran za tek in sem že nestrpno čakal da bom štartal.
Zunaj je bilo rahlo oblačno a se je kar hitro čez čas zjasnilo, kar je bilo odlično za tek.
Odločila sva se, da greva na prizorišče tekme malo prej in tam spodbujava najine tekaške kolege, ki so tekli na rekreativni desetki (10km).
Medtem, ko sva gledala kako so drugi zaključevali s tekom, sva vedela da to kmalu čaka tudi naju.
Pred štartom sem opazoval kenijske tekače zraven sebe, kar me je še dodatno motiviralo.
Kar naenkrat pa je bila ura 10.30 in nastopil je čas za tekmo.
Do okoli desetega kilometra sem tekel v večji skupni približno 10 tekačev.
Po tem sem se počutil odlično, odločil sem se, da bom sam narekoval tempo, in nas je čez nekaj kilometrov v skupini ostalo le še 5 tekačev.
Ta tempo sem vlekel do okoli dvajsetega kilometra, potem pa se je začel dolg finiš v cilj.
Dosegel sem odlično 7. mesto, od zelo velikega števila tekačev (okoli 3700). Kot vsako leto pa sem dosegel tudi svoj osebni rekord, ki je sedaj 1:13,03.
Z doseženim rezultatom sem se vesel vračal domov.
Lep tekaški pozdrav, Tadej!
.JPG)