V teh mesecih sem opravil dve tedenski terapiji v Lenartu pri g. Sašu Vogrinu.
Tako, da sem dvakrat že pričel z lahkimi treningi, ampak nikoli ni šlo dlje kot mesec dni in bolečine so se zopet pojavile. Opravil sem tudi magnetno resonanco, ter se vrnil nazaj na pregled v Lenart.
Vse, kar smo opravili na prejšnjih terapijah je šlo v »nič«. Moje koleno je nenehno napeto in ne teče sproščeno. Vzroka za te težave in nenehno ponavljanje pa še vedno nismo našli.
Opravil sem tudi pregled pri doc.dr. Matjaž Vogrin, dr.med. spec.ortop..
Glede na to, da mi terapije niso pomagale, bo potrebno koleno operirati. Saj je magnetna resonanca pokazala, da imam tudi rahlo odluščen hrustanec…
Tako, da sedaj že nestrpno čakam na datum operacije. Moja največja želja je, da bo po operaciji koleno zdravo ter, da lahko spet pričnem z treningi.
V tem času sem veliko, kolesaril, se sproščal na Relaxrollu in nekaj časa preživel tudi v fitnesu.
Kljub vsem slabim stvarem poskušam biti pozitiven in še vedno upam na lepši jutri. Motiva mi ne manjka, saj mi tek v življenju pomeni zelo veliko.
Z rezultati, ki se jih dosegel do sedaj,ne bom nikakor zadovoljen, kajti čutim, da se v meni skrivajo še velike rezerve. Želim si več, veliko več. Še vedno verjamem v sebe in svoje sposobnosti in ravno to me drži pokonci in mi daje še dodaten motiv.
Priznam pa tudi, da me zelo boli in stiska, ker lahko samo nemočno opazujem kako konkurenca napreduje. Zavedam se, da sem v tem letu zelo zaostal za konkurenco. Vendar zaradi ljubezni do teka in po želji po doseganju čim boljših časov, vem in verjamem, da bom naredil vse, da se vrnem čim prej v odlično formo.
V teh težkih časih pa mi zelo pomaga druženje s punco Nežo, saj ob njej pozabim na vse težave, ki se dogajajo okoli mene.
Naj se spomnim kako se je začelo …
Na treningu tečem po klancu navzdol ter čutim rahle bolečine v kolenu, sam pri sebi si rečem »ahh saj ni nič resnega,« ter dan za dnem tečem z bolečinami in si govoril »saj ni nič resnega,«. Po nekaj dneh sem se odpravil na pregled k zdravniku, kjer smo ugotovili, da je koleno le vneto in bo treba prekiniti s treningi za nekaj časa in čez čas bo bolečina popustila. Seveda počivam nekaj časa in nič bolje. Dobivam protivnetna zdravila »blokade« in morda bo bolje -seveda boo. Zaradi takšnega razmišljanja se odpravim na priprave, opravim nekaj treningov in bolečine so postale tako neznosne, da že skoraj nisem mogel več pokrčiti kolena…STOOOOOP!!!!!!!!!! Šele tu sem dojel, da se moram ustaviti in pozdraviti koleno, ker tako ne gre naprej….
Neee itak neee...sem robot, ne rabim počitka :S
TADEJ KAKO TO, DA ROBOT STOJI ŽE DESETI MESEC?
Česa sem se naučil..?
Bolje teden dni več počivati....kot pa biti poškodovan, mesece in mesece..
Verjamem, da to se je moralo enostavno zgoditi, da sem se od tega nekaj naučil in postal še bogatejši glede samega treniranja. Za konec lahko napišem samo še to: Vsaka stvar, ki se zgodi, tudi slaba, je za nekaj dobro. Ravno zaradi tega upam, da se na atletske steze vrnem še močnejši in hitrejši.
>
Lep pozdrav, Tadej
