nedelja, 23. april 2017

Moj prvi, a zagotovo ne zadnji

9.4.2017 sem se udeležil moje prve tekme na našem primorju – Istrski maraton. Polmaraton, ki je potekal od Kopra do Izole in nazaj proti Kopru, sem kljub vzponom in visokim temperaturam odtekel zelo dobro, zaradi česar se ga bom najverjetneje udeležil tudi naslednje leto.

Že pred tekmo sem vedel, da sem v pravi formi in da enostavno moram držati vodilno skupino, katera se je oblikovala že v slabem kilometru. Tako smo spredaj pristali jaz, Blaž Grad, Marko Tratnik in neznani tekač v majici s Švicarskim grbom. Že po nekaj kilometrih je vodilno skupino zapustil Tratnik in tako smo ostali samo še trije. Prvih deset kilometrov smo obrnili v dobrem ritmu za 34:10. Noge so bile sveže in rezerve za nadaljnjih deset kilometrov je bilo še dovolj. Ko smo prišli do Izole in do največje »more« na tem maratonu – vzpon na Jagodje, sem se počutil tako močnega, da sem v klanec narekoval malo hitrejši tempo in se tako rešil Švicarja. Nato pa je sledilo presenečenje. Na koncu vzpona je sledil majhen spust po makadamu, kjer me noge niso več ubogale in tako sta me Švicar in Grad ponovno dohitela in tudi prehitela. K sreči je korak na zadnjem spustu spet stekel in tako sem ulovil Grada. Spodbudil sem ga, naj se mi priključi, saj sem verjel, da lahko s skupnimi močmi uloviva neznanega tekača pred nama in ga premagava. Žal sva se uštela, Švicar je bil na žalost premočan in tako je vsak za sebe do konca nadaljeval v svojem tempu. Moja naloga je bila samo še obraniti drugo mesto, kar mi je na koncu tudi uspelo.
Zadnjih 300m je bilo neverjetnih, saj je bilo ob progi zelo veliko glasnih navijačev, kar mi je dalo še dodatno motivacijo. V cilj sem tako pritekel s časom 1:12.57.

1.mesto – David Keller : 1:11.50
2.mesto – Tadej Grilc : 1:12.57
3.mesto – Blaž Grad : 1:13.23

V cilju sem spoznal tudi neznanega tekača iz Švice. Ime mu je bilo David Keller, kateri bo v mojem spominu zagotovo ostal kot neverjeten borec, ki ni in ni popustil.

Z tekom sem bil zelo zadovoljen, saj sem si dokazal, da sem sposoben popraviti svoj osebni rekord, katerega bom najverjetneje napadal v Radencih.
Po tekmi je sledilo nekaj dni počitka, naslednji teden pa grem na priprave v Medulin .

Lep tekaški pozdrav,
Tadej

torek, 04. april 2017

Poreč polmaraton

Za menoj je prva malo resnejša tekma, ki je potekala v Poreču na razdalji polmaratona.
Proti obali sem se odpravil dan prej, tako, da sem se lahko v nedeljo osredotočil samo na tekmo. V soboto sem proti večeru naredil rahel šest kilometrski iztek ob obali, na katerem so bile noge odlične, kar je pomenilo dober obet za prihajajočo dirko.

In že je napočil dan tekme. Ker sem ponoči odlično spal, so bili prvi občutki odlični. Po zajtrku sem se okoli 9:10 ure začel ogrevati, saj je bil start že ob 10:00 uri. Med ogrevanjem sem videval tudi svojo konkurenco, dva Kenijca, z odličnima osebnima rekordoma. Morem priznati, da sem bil malo nervozen, saj nisem vedel, kaj lahko pričakujem, vseeno pa sem po tihem upal na tretje mesto.

Pištola je počila in boj se je začel. Prvi in drugi v vrsti sta bila Kenijca, za njima pa jaz. Presenetil me je Timotej Bečan, za katerega sem kar hitro spoznal, da je gorski tekač, saj me je, ko je prišel hrib vedno prehitel, zato sem se odločil, da raje malo popustim in sam odtečem svojo dirko. Tekli smo tri sedem kilometrske kroge, kar pomeni, da sem tekel v vsakem krogu dva klanca. Hitro sem spoznal, da to ne bo proga za lovljenje osebnega rekorda, ampak nič zato, priložnosti bo še veliko. Torej mi je v glavi ostala samo še misel za napad na tretje mesto. Kar hitro se je pokazalo, da je moja želja postajala vedno bolj mogoča. Eden od Kenijcev se mi je zdel že od samega začetka sumljiv, saj se ni odcepil, tako kot se je drugi. Videl sem, da se ga je lahko Timotej z lahkoto otresel nekje na 10km, zato sem poskusil tudi jaz. Po dobrem kilometru pospešenega tempa mi je to tudi uspelo. Ko sem se obrnil in pogledal nazaj, sem videl, da je kaj kmalu potem odstopil in stekel nazaj proti cilju. Tako sem imel tretje mesto že v žepu. Za napad na drugo mesto pa enostavno ni bilo moči, saj je bil Timotej premočan. Tako do konca ni bilo več kakšnih posebnosti, nadaljeval sem v svojem tempu in v cilj pritekel s časom 1:14:29.

To nedeljo 9.4 me čaka že nova preizkušnja na Istrskem polmaratonu. Upam, da bodo pogoji dobri, saj je proga odlična za lovljenje dobrih rezultatov.

Lep tekaški pozdrav,
Tadej